Ivo Boscarol: Ni preprosto biti pionir

Verjame, da je teleportacija končni korak človeške mobilnosti, a do takrat bomo mobilnost še nekajkrat ‚obrnili na glavo ‘. V tem času si bosta avtomobilska in letalska industrija vse bližji, nastala bo nova veja, ki bo združevala prednosti obeh, pravi Ivo Boscarol, ki je že vrsto let navdušen nad znamko Toyota in tudi njen ambasador.

Ste ponosni ambasador Toyote. Se za tem skriva kakšna anekdota?

To se je zgodilo zelo spontano. Ko sem pred 25 leti zasledil kratek članek s črno-belo fotografijo Priusa in opisom pogonskega sistema, ki je naslavljal tisto, o čemer sem že takrat govoril – da avtomobilska industrija meče energijo skozi okno, ker ne izkoristi sile, ko se avto spušča v dolino ali zavira – sem se odločil, da ga kupim. Po velikih mukah mi ga je uspelo pripeljati k nam kot enega prvih v Evropi in šele po sedmih mesecih vožnje s preizkusnimi registrskimi tablicami mi ga je uspelo v Sloveniji tudi registrirati. Takrat me je Toyota prevzela. 

Zlasti ko sem se seznanil z vitko proizvodnjo in konceptom 20 ključev, ki sem ga kasneje kot prvi vpeljal v letalsko industrijo. Zato so bila naša letala tako dobra in varna ter nudila veliko dodano vrednost. Vse od takrat sem nerazdružljivo povezan s Toyoto in ponosen sem, da sem lahko njen ambasador.

Če želimo na novo opredeliti mobilnost, je teleportacija vrhunec človeške mobilnosti, naslednji korak ali ta še vedno pripada zgolj znanstveni fantastiki?

Teleportacija ni naslednji korak, ampak je končni korak. Verjamem, da bo do nje prej ali slej prišlo. Na nek način pravzaprav že obstaja – že zdaj lahko svojo podobo ali glas s klikom razstavite na bite in ju ponovno sestavite na drugem koncu sveta, na telefonu svojega prijatelja ali na poslovni seji partnerjev, ki so na različnih celinah. Preden bo možna tudi fizična teleportacija, bomo mobilnost še nekajkrat postavili na glavo. Letala bodo postopoma izgubljala krila, dobivala več manjših propelerjev, vzletala in pristajala navpično bližje vašemu domu ali se celo pričvrstila na predelano okno vašega stanovanja v stolpnici.

Letalstvo bo povzemalo še več procesov iz avtomobilske industrije, ki je že zdaj visoko produktivna in vitka, zaradi česar bo nastala nova veja industrije, ki bo združevala prednosti obeh.

Sanje, da bi leteli svobodno kot ptica, so mogoče. Tako pravite vi. Kdaj in kako?

Človeku skozi evolucijo žal ni bilo dano, da bi razvil krila. Če je do dobrih 100 let nazaj razprl roke in skočil s skale, se je ubil. Zavulunov nekaterim mojim predhodnikom, ki so razumeli zakonitosti aerodinamike in specifičnih lastnosti zraka, lahko danes letimo s pomočjo tehnike. In letenje z nekaterimi napravami, predvsem z motornim zmajem, je zelo blizu temu, kar občutijo ptice. Čakati, da nam bodo zrasle perutnice, je verjetno predolga doba, zato lahko to zaenkrat počnejo le angelčki (smeh).

Napoved je, da bo do leta 2030 v 170 velemestih v zraku 3.000 letečih taksijev v vsakem trenutku. Tako obsežna proizvodnja ne bo mogla več loviti visokih in izjemno dragih letalskih standardov (zaradi varnosti več milijonov na sedež v potniškem letalu), zato se verjetno avtomobilska in letalska industrija vedno bolj približujeta. Vidite v prihodnosti združevanje letalstva in avtomobilizma – bo to ena mobilna industrija?

Ja, to je neizogibno. K vaši številki bo verjetno treba na koncu dodati še eno ničlo. 

Avtomobilska industrija je kakovost in učinkovitost samega procesa proizvodnje v zadnjih letih dvignila na raven, ki jo že povzemajo nekateri letalski standardi (ASTM). S tem je seveda drastično znižala stroške serijske proizvodnje. Ko bo treba proizvajati veliko število letečih taksijev dnevno, sedanji način proizvodnje in nadzora kakovosti v letalstvu ne bo več ekonomsko upravičen. Zato bo letalstvo povzemalo še več procesov iz avtomobilske industrije, ki je že zdaj visoko produktivna in vitka. Istočasno bo avtomobilska industrija, hočeš nočeš, morala prevzeti še strožje standarde varnosti in nadzora kakovosti, ki sedaj veljajo v letalski industriji. 

Zato bo nastala nova veja industrije, ki bo združevala prednosti obeh.

Toyota je dokaz, da avtomobilska industrija vklaplja svojo inovativno moč in utrjuje vlogo gonilne sile družbenih sprememb – kako vidite japonsko avtomobilistično podjetje in zakaj je vaš zgled?

Toyota je kot prva uvedla veliko novosti. Od združevanja celotnega procesa proizvodnje pod eno streho in vitke proizvodnje, prek povratnih informacij kupcev in pametnega načrtovanja do prebojnih sprememb, kot sta bila, na primer, hibridni in električni pogon. Toyotine inovacije so popolnoma spremenile svetovno avtomobilsko industrijo.

Kljub velikim začetnim zadržkom konkurentov do tega koncepta so ga prej ali slej morali začeti uporabljati. Toyota je šla še korak dlje, in sicer tako, da v prihodnje niti en nov model avtomobila ne bo več gnan samo na bencinski motor, ampak bo najmanj hybrid oziroma popolnoma električen. Načrtovanje novih modelov, ki bi jih poganjal izključno bencinski motor, sem jaz v Pipistrelu sicer prepovedal že dve leti pred Toyoto! (smeh) Kljub temu mi je način razmišljanja in delovanja Toyote velik zgled na vseh področjih.

Toyota in Pipistrel imata precej podobno pot. Od kod izvira vase spoštovanje do Toyote, kaj imata skupnega s Pipistrelom?

Skupen jima je način razmišljanja – racionalna raba energije in virov na vseh področjih. Ne gre samo za pogon vozila, ampak tudi za aerodinamično obliko, ki zmanjšuje porabo, organizacijo internih procesov in energetsko učinkovitost tovarn ter generiranje oziroma rekuperiranje energije med premikanjem.

Toyoti in Pipistrelu je skupen način razmišljanja – racionalna raba energije in virov na vseh področjih.

Japonci so silno zanimivi, saj so dobesedno patentirali način dela, in sicer produkcijski sistem Toyota Way. Tega sestavljajo načela na dveh ključnih področjih: nenehne izboljšave in spoštovanja ljudi. Kaj vam je najbližje od Toyotinega modela delovanja?

To, da poudarja uspešnost na dolgi rok, pripadnost podjetju, pomembnost blagovne znamke in spoštovanje tradicionalnih vrednot. Gre zlasti za odnos do zaposlenih, sistem motiviranja pri delu. Zavedanje, da je delavec na prvem mestu in da brez zadovoljnega in motiviranega delavca ni mogoče narediti dobrega in inovativnega produkta.

Toyota se iz avtomobilskega proizvajalca transformira v dobavitelja demokratične trajnostne mobilnosti in si prizadeva doseči ničelno stopnjo emisij. Ocenjujete, da je svet že zelo trdno odločen, da hoče biti zelen, družbeno odgovoren, ali še vedno gre le za zeleno zavajanje?

Prepričan sem, da je to takojšnja nujnost in ne srednje- ali dolgoročna strategija oziroma 'če rata'. Res pa je, da ni preprosto biti pionir, saj je za premikanje mej treba najprej premakniti ovire v glavah ljudi. Ti so največkrat zadržani do novosti in neradi priznavajo dejstva o globalnih klimatskih spremembah, pa čeprav so te vidne vsak dan in povsod. 

Na srečo se stvari premikajo v pravo smer.
 

Uspeh je vedno stvar kriterijev, ki jih postavljamo ljudje sami. Nemogoče je govoriti o neki splošni formuli, saj uspeh dojemamo preveč različno. Nekaj, kar je za enega uspeh, drugemu morda sploh ni pomembno. Delati tisto, kar te veseli, je morda čarobna formula uspeha.
 

Toyota se ponaša z vrhunskim tehnološkim razvojem. Se je kaj močno spremenilo od nakupa vašega prvega Priusa?

Razvoj Toyote in Lexusa seveda spremljam in sem hvaležen Toyoti, da mi kot ambasadorju znamke omogoča testiranje novih modelov. Na ta način lahko podrobno sledim evoluciji avtomobilov in njihovih pogonov.

V tem trenutku preizkušam Lexusa RZ 450e DIRECT 4. Pri pogonu opažam, da gre za tako velik tehnološki skok pri zmanjšanju porabe energije, da je kar težko verjeti. Upam, da je Toyota zelo dobro zaščitila ta koncept.

Menite, da prihodnost pripada električnemu avtomobilu, hibridnemu, priključno-hibridnemu ali avtomobilu na vodikove gorivne celice?

Sem zelo velik pristaš vodika. Pogon na vodikove gorivne celice je najčistejša in najbolj učinkovita tehnologija, zlasti če govorimo o utekočinjenem vodiku. A zaradi vseh sedanjih omejitev – od skladiščenja in polnilne infrastrukture do regulative – mislim, da ga bomo lahko bolj široko prej uporabljali v letalstvu kot v avtomobilizmu.

Za avtomobilsko industrijo v naslednjih letih vidim razvoj v dveh smereh: uveljavljanje priključnega hibrida, ki bo imel večji doseg na elektriko, bencinski motor pa bo le alternativa za večji doseg, če bo to potrebno. Vzporedno pa popolna elektrifikacija z novimi generacijami baterij z višjo energijsko gostoto ter direktnim pogonom na vseh štirih kolesih.

Poznate ikigaj? Če ja, kaj vas navdušuje, kakšna vodila uresničujete v svojem življenju?

Japonska umetnost življenja temelji na veliki strasti, kar zelo podpiram, saj je po mojem zelo smiselno in smotrno. 

Od desetih zakonov ikigaja sam živim sicer samo v skladu z dobro polovico; sem strasten, ostajam dejaven in se ne nameravam upokojiti, obdajam se z dobrimi prijatelji, povezan sem z naravo, živim za ta trenutek in sem zelo hvaležen za vse, kar se mi dogaja. Imam pa težave s štirimi zakoni, saj preveč hitim, najem se do sitega, premalo skrbim za telesno kondicijo in premalo se smejem.

Mobilnost je v največji meri človekova nuja in potreba, ki pa se ves čas spreminja. V današnjem času vedno bolj opažamo, da se zmanjšuje potreba po mobilnosti na način, za katerega nedolgo nazaj sploh nismo verjeli, da lahko obstaja. Zelo velik del mobilnosti se je zreduciral na teleportacijo slike in zvoka med dvema uporabnikoma. Ko govorimo o vrhunski mobilnosti pa zame to pomeni predvsem premik s točke A na točko B v najkrajšem možnem času, na udoben način, pri tem pa ne povzročamo škode okolju in ne motimo drugih.