In vendar se spreminja!

Kako bomo v tem svetu živeli, komunicirali, se premikali? Odgovor je moč najti v viziji Toyote, ki ljudi navdušuje za spremembe.

Dušan Olaj, DUOL:

” Spremembe danes niso enake kot spremembe včeraj. Leta nazaj smo v poslu reševali enačbe z znanimi neznankami, danes rešujemo enačbe z neznanimi neznankami. Vedno manj je 'by the book'. Uspeh jutrišnjega dne bo temeljil na kombinaciji izkušenj in intuicij. Vsaj slednje pa nas bo še vedno ločevalo od AI. Zato me ni strah, da mi bo kdo vzel prihodnost. „

So priložnost za nove izzive, rast in odkrivanje ali včasih celo esenca revolucije, kot jo je bilo slutiti na Japonskem pred leti, ko so kar tri ženske zasedle pomembne politične položaje in tako omogočile, da se je moški monolit na čelu Japonske pomešal z novimi pisanimi barvami. Ženski triumvirat je temelj, na katerem vznikajo nove ideje. Naključje ali ne, a tudi digitalizacija, umetna inteligenca in trajnost so ženskega spola in vse bolj dominirajo ne le na Japonskem, temveč tudi na globalnem parketu in spreminjajo svet. Tudi v mobilnosti.

SPREMEMBA JE MAGNET

Spremembe nas učijo vzajemnosti. Spremembe ustvarjajo ljudje in spremembe ustvarjajo ljudi. Tisti, polni vitalističnega potenciala, ki jih radovednost žene naprej in katerih ideje tlakujejo pot v prihodnost, združujejo stare vrednote z novimi ideali in spremembe pretvarjajo v privlačen magnet, ki se mu ne da upreti. Tako se je v razburljivi dobi novih tehnologij rodila nova vrsta mobilnosti, ki prebuja nov svet. A kako bomo v tem svetu živeli, komunicirali, se premikali? Odgovor je moč najti v viziji Toyote, ki ljudi navdušuje za spremembe. 

To ne čudi, saj se je Toyota rodila v okolju, ki mu je zgodovina v kolektivni DNK vtisnila spoznanje, da so spremembe stalne in kot take nimajo niti svojega začetka niti svojega konca. Zato ne čudi, da je se je Toyota, sprva kot tekstilno podjetje, ki se je ponašalo s tekstilnimi statvami, uspešno transformirala v avtomobilistično podjetje. Ta izkušnja Toyoti danes zagotavlja odpornost na spremembe, četudi te prinašajo popolnoma spremenjen odgovor na preprosto vprašanje, kaj avtomobil (dandanes) sploh je.

Dr. Ulrich Eberl, futurist:

” Poraba surovin bo do leta 2050 zrasla na 140 milijard ton na leto. Azija predstavlja enormni pritisk na surovine, saj tam lahko populacija v treh dneh zraste za velikost mesta Ljubljane. To ima enormen vpliv na mobilnost in če bomo kot ljudje in kot podjetja delovali enako kot doslej, bomo do leta 2050 potrebovali tri planete. Porabili bomo vsa drevesa, energijo, surovine, ribe in tudi zrak. Trajnost je zato nujna in eden od rešiteljev je električni motor, ki je trikrat do štirikrat bolj učinkovit kot motor z notranjim izgorevanjem. „

(Vir: Svet kapitala)

NOV VAL (KORISTI)

Nova vrsta mobilnosti v kombinaciji z zahtevami ESG in politikami ter ekološko ter ekonomično ozaveščenostjo tradicionalna vozila z notranjim izgorevanjem postopoma odriva na rob, električna vozila pa prevzemajo vodilno vlogo. Ta premik ne prinaša le okoljskih koristi, ampak tudi popolnoma novo izkušnjo vožnje. Ti električni avtomobili so bolj tihi, učinkovitejši in vozijo brez izpustov. Poleg tega se pojavljajo avtonomna vozila, ki spreminjajo našo predstavo o tem, kako se premikamo. Zmožnost samodejne vožnje odpira vrata novim načinom uporabe avtomobilov. 

Namesto lastništva lahko ljudje izbirajo storitve souporabe vozil ali celo naročijo prevoz na zahtevo, kar prinaša večjo fleksibilnost in učinkovitost. Pametne tehnologije avtomobile spreminjajo v prave digitalne pomočnike na kolesih. Sistem povezane avtomobilske tehnologije omogoča avtomobilom, da se samodejno prilagajajo okolici, komunicirajo med seboj in s cestno infrastrukturo ter zagotavljajo večjo varnost in udobje za voznike in potnike.

Toyota, sprva kot tekstilno podjetje, se je uspešno transformirala v avtomobilistično podjetje. Ta izkušnja Toyoti danes zagotavlja odpornost na spremembe.

VKLJUČUJOČA MOBILNOST

V spremenjeni paradigmi mobilnosti avtomobili niso več le prevozno sredstvo; v dobi 'avtomobilizma v oblaku' so le del celovitega ekosistema povezanih storitev. Toyota se novemu trendu ne le hitro prilagaja, ampak ga soustvarja, postavlja nove standarde v industriji in ustvarja trajnostno in vključujočo mobilnost za vse. Pri tem pa sledi konceptu, v katerem so vozila inteligentna, okolju prijazna in v celoti prilagojena potrebam sodobnega potrošnika. 

Seveda pa je ta japonski konglomerat pri tem silno rahločuten; zaveda se, da morajo biti spremembe izpeljane z družbeno odgovornostjo, saj mora nova era avtomobilske industrije prinesti ne le tehnične in tehnološke inovacije, ampak tudi družbene in kulturne spremembe.

Dr. Dan Podjed, antropolog:

” Kako prepričati sodobnega homo sapiensa, da stopi ven? Kako preprečiti njegovo preobrazbo v izoliranega človeka, homo insulatusa? Ključna beseda, ki pri tem pomaga, je odklop. Odklop od naprav in od zaslonov. S tem pomagamo ohraniti človeka in njegovo človečnost. Sprememba, ki bi jo morali pogosteje spodbujati, torej ni le digitalna preobrazba, temveč tudi analogna preobrazba. To sta dva tokova sprememb, ki si ne nasprotujeta, temveč se lahko podpirata in dopolnjujeta, človeku pa pomagata, da ostane v stiku z drugimi tudi na daljavo, hkrati pa si privošči odklop s tistimi, ki so mu blizu. „