Povečano območje zaznavanja izboljšuje tudi sistem za preprečevanje trka. Opozorila po novem poleg zaznavanja in izogibanja pešcev in vozil vključujejo tudi motorna kolesa in prihajajoča vozila. Nova podpora za preprečevanje trka v križišču se odzove na prihajajoči promet in vozila, ki vozijo skozi križišče. Ob tem pa zaznava tudi pešce, ki prečkajo križišče, medtem ko vozilo zavija.
Novi proaktivni vozniški asistent, ki vključuje podporo pri krmiljenju in zaviranju v daljavi, zazna prihajajoči predmet ter voznika opozori na morebitne nevarnosti in mu pomaga pri izogibanju. Pomočnik pri pojemku upočasni vozilo, ko voznik spusti stopalko za plin. Poleg tega pa tudi spreminja pojemek glede na bližajoče se zavoje ali promet. Pomoč pri krmiljenju zazna prihajajočo smer ceste in prilagodi moč servo volana, da pomaga pri bolj tekoči izpeljavi zavoja.
Naslednje poglavje v zgodovini avtomobilov na hibridni pogon
Od predstavitve leta 1997 je Prius prevozil dolgo in pomembno pot. Peta generacija tega pionirskega modela nadaljuje izročilo in zavezo znamke Toyota k boljši prihodnosti ter ju dviguje na še višjo raven.
Originalni Prius iz leta 1997 je pravzaprav začetnik avtomobilske elektrifikacije, saj velja za prvi serijski električno-hibridni avtomobil na svetu. S svojo naprednostjo je bil dobesedno zasnovan za 21. stoletje. V svoji prvi izdaji pa je poglede privlačil kot sodobno zasnovana limuzina.
Seveda je izstopala predvsem nova hibridna tehnologija. Posebej za ta model zasnovani 1,5-litrski bencinski motor VVT-i in kompakten elektromotor z visokim navorom sta zagotovila vozno zmogljivost, primerljivo z zmogljivostjo obstoječih avtomobilov podobne velikosti, vendar s precej manjšo porabo goriva in polovico nižjimi emisijami CO2.
Zaradi teh podatkov je Prius postal japonski avtomobil leta 1997/98. Potem je vstopil na svetovno prizorišče in leta 2000 začel ustvarjati tesno vez z okoljsko ozaveščenimi kupci v Evropi in Združenih državah Amerike.
Leta 2003 je bila predstavljena povsem nova druga generacija, zasnovana po precej višjih aerodinamičnih standardih, saj je njen koeficient zračnega upora znašal le 0,26. Takrat so uvedli tudi ikonično klinasto zasnovo karoserije, ki je skupaj s petvratno kombilimuzinsko zasnovo postala prepoznavni zaščitni znak vseh naslednjih generacij. Prius je bil v svoji drugi generaciji leta 2005 razglašen za evropski avtomobil leta.
Hibridna tehnologija se je razvijala izjemno hitro in po zaslugi nove generacije hibridnega sistema znamke Toyota se je Priusova energijska učinkovitost povečala za 15 odstotkov. Še bolj navdušujoč je bil podatek, da se je moč, pridobljena iz elektromotorja, povečala kar za 50 odstotkov. Izboljšana je bila tudi baterija, ki je bila precej lažja, predvsem pa je Priusu sploh prvič omogočala, da se je premikal izključno na električni pogon.
Prius je že v svoji drugi generaciji dosegel mejnik milijona prodanih primerkov in s tem pomembno pripomogel h globalnemu zmanjšanju škodljivih emisij.
Znamka Toyota je v vsem tem času ves čas krepila svoj vodilni položaj na področju razvoja hibridnih vozil. V tem duhu je bila leta 2009 predstavljena tretja generacija Priusa. To je bil v tistem času tehnično najbolj napreden serijski avtomobil na svetu. V primerjavi s predhodno različico je zaradi še nižjega koeficienta upora, zmogljivejšega motorja in na novo zasnovanega elektromotorja ponujal za 10 odstotkov manjšo porabo goriva in za 14 odstotkov nižje emisije CO2. Kupci so lahko uživali v tekoči hibridni vožnji, ki jo je omogočala predvsem zmogljivejša litij-ionska baterija.
Leta 2012 je bil predstavljen tudi Prius Plug-in, ki velja za enega prvih priključno-hibridnih modelov v Evropi. To je bil avtomobil, katerega baterija se je lahko polnila tudi iz zunanjega vira napajanja, kar je voznikom omogočalo, da so uživali v prednostih popolnoma električne vožnje in v vsestranski zanesljivosti hibrida. Prvi Prius Plug-in Hybrid je s svojimi 25 kilometri električnega dosega in največjo učinkovitostjo v razredu postavil nove standarde na področju mobilnosti.
Prius je električni mobilnosti utiral pot tudi v svoji četrti generaciji, ki je bila predstavljena leta 2015. To je bil tudi prvi model, ki je bil zasnovan skladno s Toyotino novo globalno arhitekturo TNGA, ki je Priusu in tudi drugim modelom znamke Toyota omogočala več vozniškega užitka, nižje težišče, boljši položaj za volanom in večjo torzijsko togost. Uporaba jekla visoke trdnosti je omogočila tudi bolj odzivno vodljivost, zaradi česar je karoserija četrte generacije Priusa postala 60 odstotkov bolj toga od predhodne različice.
Četrta generacija Priusa je postregla s še enim inženirskim mejnikom. Njegov motor je namreč dosegel najvišjo stopnjo toplotne učinkovitosti, ki je znašala kar 40 odstotkov. To je bila sploh najvišja številka, dosežena za serijski bencinski motor. Predstavljena je bila tudi nova priključno-hibridna različica, ki je omogočala 45 kilometrov električnega dosega, emisije CO2 pa so po voznem ciklu WLTP znašale le 28 gramov na kilometer.
Prav zaradi tega ima model Prius izjemne zasluge za vodilni položaj znamke Toyota na področju avtomobilske elektrifikacije. Seveda je služil tudi kot navdih za nastajanje drugih modelov na hibridni pogon. Pred 25 leti je Prius utrl pot hibridnemu pogonu. Zaradi njega danes veliko večino v Evropi prodanih avtomobilov znamke Toyota poganja prav hibridni pogon. Kumulativna globalna prodaja elektrificiranih vozil znamke Toyota pa je že presegla 21 milijonov prodanih primerkov. Samo hibridni in priključno-hibridni različici Priusa sta bili prodani v več kot 5,05 milijona primerkih.
Naslednje poglavje edinstvene zgodbe o Priusu se bo začelo, ko bo sredi leta 2023 v Evropi predstavljena peta generacija Priusa Plug-in.
* Predmet končne homologacije.
** Odvisno od paketa opreme na posameznem trgu.
